Terry s kančkom Charlesa Baudelaira
On January 22, 2016 by Lea
- Skozi fotografski objektiv
Bom sanjal o obzorjih, ki se sinja zde,
vrtovih, vodometih, ki solzé pršé,
poljubih, petju ptic ob zarji, zori rani,
o vsem najbolj otroškem, kar Idila hrani.
Upor zaman ob moje okno bo hrumel,
naprej bom sklonjen nad pisalnikom sedel,
zakaj popolnoma se bom predal nasladi,
da s svojo voljo bom utiral pot Pomladi,
izvabil sonce iz srca, da bo svetilo,
ustvaril z žarom misli bom ozračje milo.
Iz pesniške zbirke Rože zla Charlesa Baudelaira.
Comments are Disabled