Neizpeti junaki knjižnih polic: A nekdo te vselej prekaša

Medtem ko čakam, da se kava v skodelici nekoliko ohladi, mi pogled zdrsne skozi okno – mojo pozornost pritegnejo taščice in vrabci, ki čebljajo in se podijo po vejah dreves. Megle se dvigajo iznad daljnih gora in spodbujajo zamišljenost. V podobnem trenutku zamišljenosti sem zadnjič pomislila na knjigo, ki je ravno pravšnja za otožne dni.

Včasih na kakšnem od svojih križarjenj po Konzorciju naletim na pozornosti željno knjigo. Druga dela morda privabljajo poglede z ličnimi platnicami, toda zgornje platnice skrite knjižice ne vzbujajo velike pozornosti; šteje njena iskriva, privlačna vsebina. Nekega jesenskega dne pred petimi leti je v mojih rokah tako pristala knjižica z naslovom A nekdo te vselej prekaša. Moje zanimanje je vzbudila z anekdotami iz življenja nekaterih najljubših osebnosti preteklega časa, h katerim se prištevajo George B. Shaw, Mark Twain in Napoleon Bonaparte. Ker za irskega dramatika (in ljubiteljskega fotografa) obstaja nekakšna mehka točka v mojem srcu, sem anekdote iz njegovega življenja pozdravila z navdušenjem; pa tudi anekdote, ki pričajo o duhoviti naravi Marka Twaina sem si z veseljem prebrala. Je mar tu treba še kaj dodati?

Spomnim se angleško-slovenskega slovarja, ki je bil pri meni v tolikšni rabi, da so mu odpadle platnice. Nato sem platnice zalepila s črnim selotejpom, slovar pa je za dlje časa izpregel na predzadnji polici moje knjižne omare. Čeprav se pri zgoraj opevani knjigi platnice še držijo skupaj, pričakujem, da bo tudi ta nekega dne izpregla, zlepljena s črnim selotejpom. Zveni vznemirljivo, kajne? Odpadle platnice so znak moje hvaležnosti; knjiga se mi je namreč zdela tako zanimiva, da je kar nisem hotela odložiti. In navsezadnje, kaj ni to namen književnega dela?

*Moje najljubše anekdote se nahajajo na straneh od 203 – 210, in na straneh od 178 – 185

P.S.: