Moja knjiga poezije, ki je primerna tako za dobre kot tudi za slabe čase nosi naslov Ljubezen iz daljave: Provansalska trubadurska lirika. Na eni od mojih knjižnih polic ima stalno mesto že kar precej časa. Ko se je neke noči pred več kot desetletjem razbesnela nevihta, je bila to prva knjiga, ki sem jo ponoči začela brati, da bi mi bilo lažje. Kot prava knjigoljubka sem vedno pripravljena na branje knjig in tudi noč ni nobena izjema. Kratko ozadje trubadurskega pesništva: sega v srednji vek v Provanso, začelo se je okrog l. 1100 in se razcvetelo med 12. in 13. stoletjem. Trubadurji so bili pesniki dvorske poezije, zato tudi njihove pesmi v središče postavljajo pojem hrepenenja po nedosegljivi dami, ki je predmet trubadurjevega oboževanja, njegove neskončne vdanosti in duhovne ljubezni. Trubadurske ljubezenske pesmi so bile zbrane v šansonjerih, ki so bili sestavljeni iz pesmi, razlage in pesnikovega življenjepisa oz. vide, ki pa ni nujno temeljil na resničnih podatkih. Trubadurske pesmi niso bile naslovljene, saj je prva vrstica pesmi ponavadi služila kot naslov. Omenjena pesniška zbirka pa mi je blizu tudi zaradi osebnega spomina na jug Francije, zato to knjigo nosim pri sebi kot dragocenost.
Poleg kave je čaj moj najljubši napitek, ki si ga pripravim v vsakem letnem času. Ob skodelici čaja sem začela pisati in to je bil začetek razvijanja mojega zanimanja tako za čaje kot za pisanje. Za nekatere priložnosti so primerni razsuti čaji, zaradi svoje praktičnosti (brez uporabe cedilca) pa so uporabni tudi v čajni vrečki. Čaj v razsuti obliki vsebuje cele čajne liste višje kakovosti, vendar pa ga je v vsakem primeru dobro pripraviti po navodilih proizvajalca – da iz njega izvabim najboljši okus, čeprav čaj v razsuti obliki boljše kroži po čajniku ali skodelici.
There are plenty of reasons for keeping a notebook somewhere nearby or for taking it with me if I’m going somewhere. Sometimes it’s about jotting down thoughts without being judgemental, other times I’m putting pen to paper to write about a landscape that borders on the cliché. But I’d never let a notebook dictate the quality of my thoughts. I’ve been in love with Alpine landscapes from the first moment I saw black and white photographs that my grandfather took with his rangefinder camera. Things have changed over the course of years, of course, but there’s something spellbinding about the greenery. Perhaps it’s the mild climate that feels so good on the skin. Maybe the magic is in the leaves already telling the story of the fall as I feel the warmth in my heart. These are the kind of things that I like to write about. A sense of belonging that places evoke. It’s something I share in a symbolic meaning with my close ones. There’s a connection on a deeper level that makes it so special to me.
Hotel Arthurja Haileyja je še ena knjiga, ki jo prištevam k junakom neizpetih knjižnih polic. Gre za knjigo, ki sem jo na imela na svojem kupčku neprebranih del že nekaj časa, zato sem se odločila, da je treba knjige iz omenjenega kupa končno prebrati. Pravijo, da ne sodi knjige po platnicah in Hotel je knjiga, ki to uteleša. Britansko-kanadski pisatelj je za svoja dela dodobra raziskal področja, o katerih je pripovedoval. Njegove knjige so postavljene na raznolika prizorišča dogajanj, kot je na primer letališče, v drugem delu pa ponudi vpogled v ozadje avtomobilske industrije. Mogoče ne gre za knjige, ki bi nam v knjižnici takoj skočile v oči, toda ravno v tem je, kot sem to že neštetokrat omenila, čar neizpetih junakinj in junakov iz knjižnih polic. St. Gregory je znameniti in največji hotel v New Orleansu. Njegov lastnik Warren Trent ni ravno navdušen nad novostmi. Hotelski magnat Curtis O’Keefe nastopi z obljubo, da bo v New Orleansu postavil moderen hotel, ki bo na voljo popotnikom sodobnega časa in se bo s svojo ponudbo prilagodil hitrejšemu tempu življenja. V nasprotju z ambicioznostjo njegovega nasprotnika pa se Warren Trent s spremembami ne strinja. Njegov hotel bije z ustaljenim ritmom, ki bolj ustreza staremu kovu turistov, delegatom raznih kongresov in popotnikom, med katerimi so dolgoletni hotelski gostje. V Hotelu pride tudi do družbenega konflikta, ki opomni na dojemanje raznolikosti. Ni pa vse tako črno-belo. Peter McDermott je Trentov pomočnik in razmišlja o novostih, ki bi jih lahko vpeljali v hotelsko delo. Skupaj s Christine Francis, osebno tajnico Warrena Trenta nas popelje skozi enotedensko dogajanje. Pisanje je tekoče, v ozadju potekajo nekatere individualne zgodbe, ki nam naslikajo odnose med zaposlenimi in obiskovalci. Predstavijo se nam različni gostje hotela, njihove prigode in uslužbenci, ki skrbijo za to, da se hotel tako ali drugače premika naprej – ali pa stopiclja na mestu, kar privede do spremembe, ki se je napovedovala – bo hotel stopil v korak s sedanjostjo in se posodobil, ali pa ga bo posrkalo v časovno luknjo?